V izvršilnih postopkih se nemalokrat zgodi, da dolžnik med postopkom umre. V takšnih primerih se postavlja vprašanje, kako lahko upnik uveljavlja svojo terjatev zoper dediče pokojnega dolžnika. Pravni red predvideva več postopkovnih možnosti, s katerimi se upniku omogoči ohranitev in uveljavitev njegovih pravic.
1. Zapuščinski postopek – pogoj za nadaljnje uveljavljanje terjatve
Preden lahko upnik naslovi svojo terjatev na dediče, je treba opraviti zapuščinski postopek. Gre za sodni postopek, ki se začne po uradni dolžnosti, ko sodišče prejme smrtovnico – ta mu jo mora matičar poslati v 30 dneh od vpisa smrti v matično knjigo umrlih.
V okviru zapuščinskega postopka sodišče ugotavlja:
- kdo so zapustnikovi dediči,
- katere pravice in obveznosti izhajajo iz zapuščine,
- kakšna je sestava zapuščinskega premoženja.
Z dnem smrti pokojnega dediči vstopijo v vsa njegova pravna razmerja – tako aktivna kot pasivna. Zapustnikovo premoženje preide na dediče po samem zakonu, prav tako tudi obveznosti, vendar z omejitvijo: dedič za zapustnikove dolgove odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja (132. člen Zakona o dedovanju – ZD).
2. Vloga upnika v zapuščinskem postopku
Upnik lahko vstopi kot stranka v zapuščinski postopek le, če v roku treh mesecev od uvedbe dedovanja zahteva ločitev zapuščine od osebnega premoženja dediča (t. i. beneficium separationis). V takem primeru dediči ne morejo razpolagati s stvarmi iz zapuščine, prav tako pa se njihovi osebni upniki iz tega premoženja ne morejo poplačati, dokler niso poravnane terjatve zapustnikovih upnikov, ki so ločitev zahtevali.
Če upnik ne zahteva ločitve, ne postane formalna stranka zapuščinskega postopka. Kljub temu ima možnost, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju svoje terjatve uveljavlja zoper dediče.
3. Smrt dolžnika med izvršbo – prekinitev postopka in možnosti nadaljevanja
Če dolžnik umre tekom izvršilnega postopka, sodišče postopek prekine in izda sklep o prekinitvi. Dolžnik namreč po smrti ne more več nastopati kot stranka postopka. Zapuščina preide na dediče, ti pa po zakonu (ex lege) vstopijo tudi v procesni položaj zapustnika.
Na podlagi 4. odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se lahko izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če je s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali z javno listino izkazano, da je obveznost prešla nanj.
Sodišče praviloma ob izdaji sklepa o prekinitvi upnika pozove, naj v določenem roku predlaga nadaljevanje postopka zoper dediče. Če upnik še nima sklepa o dedovanju, lahko sodišče zaprosi za podatke o poteku zapuščinskega postopka, pri čemer mora izkazati pravni interes – denimo s sklepom o izvršbi zoper pokojnega dolžnika.
V kolikor sklep o dedovanju še ni izdan, pa zapuščinsko sodišče posreduje vsaj opravilno številko zadeve. Na njeni podlagi lahko upnik svojo terjatev prijavi v zapuščinsko maso, kar sicer ni pogoj za kasnejše uveljavljanje zahtevka, a lahko vpliva na obseg pasivne zapuščine in odmero sodne takse za dediče.
4. Nadaljevanje izvršbe in obseg odgovornosti dedičev
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko upnik predlaga nadaljevanje izvršbe zoper dediče. Sodna taksa za takšen predlog se ne plača, sodišče pa izda zgolj procesni sklep, s katerim ugotovi, da se postopek nadaljuje zoper dediča – brez vsebinske presoje dolžine ali obsega dolga.
Pri tem se ne ugotavlja višina podedovanega premoženja – ta postane relevantna šele, če se dediči sklicujejo na omejeno odgovornost (do višine dednega deleža). Dediči so sicer solidarno odgovorni (3. odstavek 142. člena ZD) – vsak do višine svojega dednega deleža. To pomeni, da lahko upnik terja katerega koli dediča za celotni znesek, znotraj katerega pa ima dedič pravico do regresnega zahtevka do ostalih dedičev.
Pomembno: če upnik ne predlaga nadaljevanja izvršbe v določenem roku, ne izgubi svoje pravice – lahko kasneje vloži nov predlog za izvršbo, vendar mora v tem primeru poravnati sodno takso.
5. Dedna odpoved v korist drugega dediča
Če se dedič dediščini odpove v korist drugega, pravno gledano to ne pomeni odpovedi dediščini, temveč odstop sprejete dediščine. Tako dedič, ki se je formalno “odpovedal”, še vedno odgovarja za dolgove zapustnika – odgovornost se ohrani.
Tudi dedni dogovori med dediči ali z drugimi osebami (npr. poravnave v zapuščinskem postopku) nimajo vpliva na pravni položaj upnika. Upnik ni stranka takšnih dogovorov in njegove pravice iz naslova terjatve ostanejo nespremenjene.
6. Zapuščina brez dedičev – možnost stečaja
Če sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi, da zapustnik nima dedičev, se takšna zapuščina obravnava kot “zapuščina brez dedičev”. V tem primeru lahko upnik – v šestih mesecih od prejema obvestila ali objave oklica – zahteva, da se zapuščina prenese v stečajno maso. V ta namen mora vložiti tudi predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev in priložiti dokazilo o tem.
Če upnik tega ne stori, zapuščina postane last Republike Slovenije, ki pa za zapustnikove dolgove ne odgovarja (142.a člen ZD).
📩 Za pomoč ali svetovanje glede nadaljevanja izvršilnih postopkov v primeru smrti dolžnika me lahko kontaktirate preko kontaktnega obrazca https://odvetnica-matijasevic.si/kontakt/, pošljete elektronsko sporočilo na enail naslov: info@odvetnica-matijasevic.si ali pokličete na telefonsko številko 040 263 602.