V praksi se pogosto zgodi, da delodajalec, namesto da bi delavcu vročil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, predlaga sklenitev sporazuma o prenehanju delovnega razmerja. Takšna rešitev je za delodajalca običajno hitrejša in manj tvegana, a lahko ima za delavca resne posledice, če ni ustrezno obveščen o pravicah, ki jih s tem sporazumom izgubi.
Kaj mora delodajalec nujno pojasniti delavcu?
Delodajalec mora biti aktiven pri seznanjanju delavca z vsemi posledicami podpisa sporazuma, predvsem pa:
- da z izgubo pravice do odpravnine, ki bi mu sicer pripadala ob redni odpovedi iz poslovnega razloga (108. člen ZDR-1),
- da sporazum ne vključuje odpovednega roka, pogodba preneha na dan, ki ga določita stranki,
- da se takšno prenehanje razmerja obravnava kot prostovoljno, zaradi česar lahko delavec izgubi pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost pri Zavodu za zaposlovanje,
- da podpis sporazuma pomeni odpoved pravici do sodnega varstva, ki bi jo imel v primeru odpovedi.
Dolžnost obveščanja in načelo poštenosti (5. člen OZ)
Delavec je v razmerju do delodajalca šibkejša stranka, pogosto brez pravnega znanja in v podrejenem položaju. Zato mora delodajalec, skladno z načelom vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika – OZ), delavca jasno in nedvoumno seznaniti z vsemi posledicami podpisa sporazuma.
Predpostavka, da je delavec z vsem seznanjen, ni dovolj. Še posebej takrat, ko je sporazum za delodajalca izjemno ugoden, za delavca pa pomeni izgubo zakonskih (kogentnih) pravic, mora delodajalec ravnati transparentno in pošteno.
Lahko govorimo celo o prevari?
Da. Prevara v smislu 49. člena OZ obstaja tudi takrat, ko ena stranka povzroči zmoto pri drugi ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi pogodbe.
Če delodajalec zamolči, da bo delavec s podpisom sporazuma izgubil:
- pravico do odpravnine,
- pravico do odpovednega roka,
- možnost prijave na Zavod kot oseba, ki je izgubila zaposlitev iz poslovnega razloga,
lahko to pomeni prevaro. V takih primerih ima delavec pravico zahtevati razveljavitev sporazuma in povrnitev škode, ki mu je nastala.
Sodna praksa: VSRS Sodba in sklep VIII Ips 19/2024
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v tej odločbi izrecno poudarilo, da delodajalec ne sme zgolj formalno ponuditi sporazuma, ampak mora aktivno poskrbeti, da je delavec v celoti seznanjen z vsemi pravnimi posledicami. Če tega ne stori, lahko sodišče sporazum razveljavi in šteje, da je pogodba prenehala na podlagi redne odpovedi delodajalca.
Zaključek: previdnost pri sklepanju sporazumov
Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni nezakonit, vendar ne sme biti zlorabljen kot orodje za izigravanje pravic delavca.
Delodajalci morajo biti previdni pri njegovi pripravi, delavci pa naj pred podpisom vedno preverijo:
- Ali bodo izgubili odpravnino?
- Ali bodo lahko upravičeni do nadomestila za brezposelnost?
- Ali je bila razlog za prenehanje res poslovne narave?
🔎 Potrebujete pravno pomoč?
Če vam je bil v podpis ponujen sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in niste prepričani, kakšne so vaše pravice, ne podpisujte brez pravnega posveta.