V praksi se to dogaja pogosteje, kot bi si delodajalci želeli priznati: delavcu je vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, nato pa ta v odpovednem roku preprosto preneha prihajati na delo.
Gre za situacijo, ki na prvi pogled deluje „rešljiva sama od sebe“, v resnici pa zahteva takojšnje in pravilno pravno ukrepanje.
Delovno razmerje v odpovednem roku še vedno traja
Prva in ključna stvar: odpovedni rok ni „prehodno obdobje brez pravil“. Delovno razmerje v tem času še vedno obstaja – v celoti.
To pomeni, da:
- delavec mora prihajati na delo,
- mora spoštovati delovni čas,
- mora opravljati svoje naloge,
- delodajalec pa mora zagotavljati delo in plačilo.
Če delavec tega ne spoštuje, ne gre za nepomembno kršitev, ampak za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti.
Neopravičena odsotnost = razlog za izredno odpoved
Sodna praksa je na tem področju zelo jasna.
Delodajalec lahko tudi v času odpovednega roka, kljub že podani redni odpovedi, poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če delavec huje krši svoje obveznosti.
Med takšne kršitve nedvomno sodi:
👉 neopravičen izostanek z dela.
Odsotnost je opravičena samo v treh primerih:
- odobren letni dopust,
- bolniški stalež,
- izrecno dovoljenje delodajalca.
Če nobeden od teh razlogov ni podan, gre za neopravičeno odsotnost – in podlago za takojšnje ukrepanje.
Kako pravilno ukrepati?
1. Dokumentirajte kršitev
Brez dokazov ne gre.
Delodajalec mora:
- voditi evidenco odsotnosti,
- zabeležiti vsak dan izostanka,
- poskusiti vzpostaviti stik z delavcem (telefon, e-pošta),
- delavca pozvati k pojasnilu.
Vso komunikacijo je treba shraniti – to je ključno, če pride do spora.
2. Pripravite izredno odpoved
Izredna odpoved mora biti:
- pisna,
- jasno obrazložena,
- konkretna (navedeni dnevi odsotnosti, okoliščine).
Pomembno:
👉 izredna odpoved učinkuje takoj – brez odpovednega roka.
Če v odpoved napišete odpovedni rok, je lahko odpoved nezakonita.
3. Odpoved pravilno vročite
Odpoved vročite:
- osebno ali
- priporočeno po pošti s povratnico.
Z dnem vročitve delovno razmerje takoj preneha.
Pazite na roke
Tu delodajalci pogosto naredijo napako.
Izredno odpoved je treba podati:
- najkasneje v 30 dneh od ugotovitve kršitve,
- najpozneje v 6 mesecih od nastanka kršitve.
Če rok zamudite, izredne odpovedi ne morete več zakonito podati.
Posledice za delavca
Izredna odpoved ima za delavca bistveno hujše posledice kot redna:
- izgubi pravico do odpovednega roka,
- izgubi pravico do odpravnine,
- praviloma izgubi tudi pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost.
Zaključek
Če delavec v odpovednem roku ne prihaja na delo, tega ne ignorirajte. Gre za resno kršitev, ki vam daje jasno pravno podlago za izredno odpoved – vendar le, če ukrepate pravilno in pravočasno. Napake pri postopku (slaba dokumentacija, zamujeni roki, napačno sestavljena odpoved) lahko hitro pomenijo, da bo odpoved razveljavljena.
Če niste prepričani, kako ukrepati, je smiselno zadevo urediti pravno pravilno že na začetku – kasnejši spori so bistveno dražji.