Pravna pomoč je včasih nujna, a žal ne vedno dostopna vsem, saj lahko stroški odvetnika in sodnih postopkov hitro presežejo zmožnosti posameznika ali družine. Da bi se zagotavljala enakost pred zakonom in omogočilo dostop do sodišča tudi socialno šibkejšim, slovenska zakonodaja ureja institut brezplačne pravne pomoči (BPP). V nadaljevanju pojasnjujem, kdo je do nje upravičen, pod kakšnimi pogoji in kako poteka postopek.
Kdo lahko zaprosi?
Brezplačna pravna pomoč je namenjena tistim, ki si zaradi slabšega finančnega položaja pravnih storitev ne morejo privoščiti. Do nje so upravičeni:
- državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem,
- tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje,
- nevladne organizacije in združenja, ki delujejo v javnem interesu,
- druge osebe, če tako določajo zakon ali mednarodne pogodbe.
Materialni kriteriji
Pri presoji, ali je nekdo upravičen do brezplačne pravne pomoči, se najprej preveri njegov materialni položaj. To pomeni, da se upoštevajo tako prihodki kot tudi premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Namen tega pogoja je, da se pravna pomoč zagotovi tistim, ki si je sami ne bi mogli privoščiti brez ogrožanja svojega preživetja.
Od 1. aprila 2025 znaša minimalni dohodek 494,09 €. Na tej osnovi sta določena dva ključna kriterija:
-
Dohodkovni kriterij: povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati dvakratnika minimalnega dohodka, torej 988,18 €. Če družinski prihodki presegajo ta znesek, prosilec praviloma ni upravičen do BPP.
-
Premoženjski kriterij: skupna vrednost premoženja (razen osnovnega bivališča in določenih zakonskih izjem) ne sme presegati 48-kratnika minimalnega dohodka, kar trenutno znaša približno 23.716,32 €.
Poleg finančnih pogojev pa sodišče vedno preveri tudi, ali ima zadeva realne možnosti za uspeh in kakšen pomen bi imel njen izid za prosilca in njegovo družino.
Primer iz prakse:
Družina z dvema odraslima članoma in enim otrokom ima skupaj neto dohodek 2.100 €. Povprečno to znese 700 € na člana, kar je pod dohodkovnim cenzusom (988,18 €). Če imajo hkrati prihranke in drugo premoženje (razen stanovanja) v vrednosti 5.000 €, je to znotraj premoženjskega kriterija. V takem primeru družina izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Druge oblike BPP
Poleg redne brezplačne pravne pomoči zakon pozna tudi posebne oblike – nujno in izredno brezplačno pravno pomoč. Namenjene so situacijam, ko bi strogo upoštevanje običajnih pravil prosilca lahko postavilo v nepošten položaj.
-
Nujna brezplačna pravna pomoč
Ta oblika se dodeli, kadar bi prosilec brez nje zamudil pomemben rok ali ostal brez pravnega varstva.
👉 Primer: nekdo prejme sodbo in ima samo 8 dni časa za pritožbo. Če bi moral čakati, da se mu odobri redna BPP, bi rok potekel. V takem primeru sodišče odobri nujno pomoč takoj, da prosilec pravočasno vloži pritožbo. -
Izredna brezplačna pravna pomoč
Ta oblika je namenjena tistim, katerih materialni položaj je tako slab, da preverjanje finančnih kriterijev sploh ni potrebno.
👉 Primer: oseba prejema denarno socialno pomoč. Ker država že priznava, da nima zadostnih sredstev za osnovno preživetje, se šteje, da izpolnjuje pogoje za BPP brez dodatnih dokazil o dohodku ali premoženju.
Kaj vse zajema brezplačna pravna pomoč?
BPP lahko krije:
- pravno svetovanje,
- zastopanje pred sodiščem,
- oprostitev plačila sodnih taks in drugih stroškov, ki nastanejo po vložitvi prošnje,
- v določenih primerih tudi stroške izvensodne poravnave.
Kako poteka postopek?
Prošnjo za dodelitev BPP je treba vložiti pisno (po spodaj priloženem obrazcu), in sicer za vsako zadevo posebej. Pristojno je okrožno sodišče, v nekaterih primerih pa tudi delovno, socialno ali upravno sodišče. Poleg obrazca za prosilca je potrebno priložiti tudi podatke o dohodkih in premoženju vseh družinskih članov.
Vračilo sredstev
Če prosilec v postopku uspe in pridobi premoženje ali dohodek, mora razliko med stroški, ki jih je plačala država, in pridobljenim zneskom vrniti. Prav tako je vračilo možno zahtevati, če se v enem letu po koncu postopka prosilčev finančni položaj bistveno izboljša (npr. z dedovanjem).
Brezplačna pravna pomoč je pomemben institut, ki zagotavlja, da imajo vsi, ne glede na svoj finančni položaj, možnost do pravnega varstva in enakopravnega dostopa do sodišča. Če menite, da izpolnjujete pogoje, lahko vložite prošnjo in tako poskrbite, da finančne ovire ne bodo preprečile zaščite vaših pravic.
Koristne povezave
- Zakon o brezplačni pravni pomoči
- Obrazec: Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
- Sodstvo Republike Slovenije (za več informacij)
- Nasodiscu.si (za več informacij)
Pogosta vprašanja (FAQ) o brezplačni pravni pomoči
Ali lahko zaprosim za brezplačno pravno pomoč večkrat?
Da. Vlogo moraš vložiti za vsako zadevo posebej. Če imaš več različnih postopkov (npr. zapuščinski postopek in ločitev), moraš vložiti ločeno prošnjo za vsako.
Kaj pa, če mi prošnjo zavrnejo?
Zoper odločbo sodišča lahko vložiš pritožbo. Če se kasneje tvoj materialni položaj spremeni, lahko prošnjo ponovno vložiš.
Ali brezplačna pravna pomoč krije vse stroške postopka?
Ne nujno. Lahko krije le del stroškov (npr. samo odvetniške storitve, ne pa tudi sodnih taks). V prošnji moraš jasno navesti, kaj želiš, da se krije.
Ali lahko izberem svojega odvetnika?
Da. V vlogi lahko navedeš, koga želiš kot svojega zastopnika. Če tega ne storiš, ga določi sodišče iz seznama odvetnikov.
Kaj se zgodi, če postopek dobim?
Če v postopku pridobiš denar ali premoženje, boš moral delno ali v celoti povrniti stroške, ki jih je zate krila država.
Vam je bil članek všeč?
Kliknite na zvezdo da ga ocenite!
Povprečna ocena 5 / 5. Število ocen: 6
Brez ocen! Ocenite ga prvi!

