Institut skrbništva nad odraslimi osebami je občutljiv poseg v posameznikovo pravico do samoodločbe, zato ga sodišče odredi le v primerih, ko je to nujno potrebno za zaščito njegovih pravic in koristi. Ureja ga Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki določa postopek, pravila in pogoje za odločanje.
Kdaj se lahko nekdo postavi pod skrbništvo?
Odrasla oseba se lahko postavi pod skrbništvo, kadar:
- zaradi duševne bolezni, motnje v duševnem razvoju ali druge zdravstvene motnje ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in obveznosti,
- kadar zaradi zlorabe alkohola, drog ali drugih substanc ogroža svoje pravice in koristi,
- ko obstajajo trajnejše ali hujše omejitve v sposobnosti razumeti pomen svojih dejanj ali jih obvladovati,
- če je zaradi takšnih okoliščin ogroženo njeno premoženje, zdravje ali osebna varnost.
Skrbništvo ni namenjeno kaznovanju, temveč zaščiti odrasle osebe, kadar sama tega ne zmore.
Kako poteka postopek?
- Predlog za začetek postopka lahko vloži center za socialno delo, zakonec, sorodnik, ali katerakoli oseba, ki opazi, da odrasla oseba potrebuje zaščito. Postopek lahko uvede tudi sodišče po uradni dolžnosti, če za to izve.
- Sodišče opravi razgovor z osebo, za katero se predlaga postavitev pod skrbništvo, razen če bi to škodilo njenemu zdravju ali bi bilo očitno nesmiselno.
- Pridobi se mnenje izvedenca psihiatrične stroke, ki oceni sposobnost osebe za razumevanje in odločanje.
- V postopek je vključen tudi center za socialno delo, ki poda svoje mnenje o potrebnosti in obsegu skrbništva.
- Na koncu sodišče odloči z sklepom, v katerem določi:
- ali je oseba postavljena pod skrbništvo,
- obseg omejitev (popolno ali delno skrbništvo),
- kdo bo imenovan za skrbnika.
Zakaj sodišče odredi skrbništvo?
Glavni namen skrbništva je zaščita koristi odrasle osebe, in sicer:
- da se prepreči zloraba ali škoda na njenem premoženju,
- da se osebi zagotovi ustrezna zdravstvena oskrba in socialna varnost,
- da se omogoči dostojno življenje in varstvo pravic, kadar oseba tega sama ne more več učinkovito uresničevati.
Skrbništvo se odredi v najmanjšem potrebnem obsegu, kar pomeni, da se odraslo osebo omeji le toliko, kolikor je nujno. Če lahko sama še vedno odloča o določenih zadevah, bo skrbništvo omejeno samo na tista področja, kjer zaščite ne more doseči sama.
Kaj pomeni za osebo?
- Oseba lahko ostane delno pravno sposobna in še vedno odloča o vsakodnevnih stvareh,
- za večje odločitve (npr. prodaja nepremičnine, večji finančni posli) pa odloča skrbnik,
- sodišče lahko ob skrbništvu določi tudi druge oblike pomoči, kot je varstvo pravic brez odvzema poslovne sposobnosti.
Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po ZNP-1 je resen ukrep, ki močno poseže v človekove pravice. Zato ga sodišče odredi le, kadar so vse druge možnosti zaščite neučinkovite. Njegov namen ni odvzemati pravic, ampak zagotoviti, da oseba kljub svojim omejitvam živi varno in dostojno življenje.
Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številko 040 263 602 ali pišete na email naslov info@odvetnica-matijasevic.si